Verjamem v dobro.
V dobroto.
Verjamem v tisto luč, ki je doma v prijaznih očeh.
V iskro, ki tli v vsakem od nas pa se je (žal) mnogi ne zavedajo. Ali pa so nanjo pozabili, vanjo izgubili vero, nad njo obupali. Taki govorijo “dobrota je sirota” in se bojijo biti dobri.
Jaz se tega ne bojim in si prizadevam biti vsak dan še vsaj malo boljša, bolj sočutna, bolj ljubeča, modra.
Ne želim se ustaviti in delam vse, kar je v moji moči, da v dobroto usmerim še druge. Ljudje popularizirajo in reklamirajo marsikaj – jaz sem se odločila poveličevati, opevati in ceniti dobroto.
Dober človek je lep človek.
Dobri ljudje so bogati, uspešni in dragoceni.
In dobrih je mnogo ljudi – le da tega ne vedo ali pa tega žal (še) ne verjamejo.
Poglejte mojo zadnjo objavo o Črnem!
Skoraj tisoč všečkov in 120 komentarjev – eden od dokazov, da je mnogo dobrih, čutečih ljudi!
Trdno verjamem, da je dobrih ljudi mnogo mnogo več, kot tistih, ki na dobroto pozabljajo in ki si (zaradi lastnih interesov) prizadevajo, da bi na dobro pozabili tudi ostali.
Človeštvo se je naravnalo na to peščico in zlagano poziranje, igro, šminko ter blef – namesto, da bi sledilo srcu.
Ne vem, kako je z vami a zase z gotovostjo vem, da sem in bom sledila edino SRCU.
Danes, jutri, vedno.
Zato me nikoli, čisto nikoli ne boste slišali govoriti ali pisati tisto, česar ne čutim in zato me nikoli, zares nikoli ne boste videli zamaskirano – niti z navadnim make up-om!
Celo v TEČAJU ŽIVLJENJA me boste videli in slišali takšno, kot sem: z mozoljčki, gubami, podočnjaki in v vsej moji ranljivosti, zmotljivosti.
Ker želim ljudi opogumiti, da si dovolijo biti to, kar so in da pri tem uživajo, se cenijo in ljubijo.
Želim razložiti in pokazati, kje in kako je potrebno iskati, videti in prepoznati lepoto in dobroto ter kako ustvariti uspeh, srečo in mir.
Življenje je lepo, ljudje pa dobri – le pozabili smo.
VSE je eno, vsi smo ENO.
Na prvi pogled knjižica za otroke, v resnici pa vse kaj drugega. Gre za pripoved o Duhovni rasti, ki jo v zgodbi prikazujem s trnovo potjo. In o Notranjem glasu (v pravljici ima podobo prijaznega, dobrodušnega in nezmotljivo modrega starca), ki prebiva v vsakem od nas in ki ga (žal) vse preredko slišimo in mnogo premalo poslušamo.
Vzrok naše notranje gluhosti (in slepote) je v (pre)hitrem, (pre)lagodnem in duhovno razvrednotenem modernem, v zakone, religije in v denar ujetem življenju.
Knjiga je na voljo v nemškem jeziku.
Na prvi pogled knjižica za otroke, v resnici pa vse kaj drugega. Gre za pripoved o Duhovni rasti, ki jo v zgodbi prikazujem s trnovo potjo. In o Notranjem glasu (v pravljici ima podobo prijaznega, dobrodušnega in nezmotljivo modrega starca), ki prebiva v vsakem od nas in ki ga (žal) vse preredko slišimo in mnogo premalo poslušamo.
Vzrok naše notranje gluhosti (in slepote) je v (pre)hitrem, (pre)lagodnem in duhovno razvrednotenem modernem, v zakone, religije in v denar ujetem življenju.
Knjigo, ki je napisana po resničnih dogodkih in je polna čudežev, ljubezni, trpljenja in sočutja, posvečam Marselu, družini in človeštvu. Tako, kot sem pri svojih treh letih vedela, da bom pisala, vem sedaj to, da bo roman »Sovje noči« poletel po vsem svetu in bo po njem posnet tudi film.
Roman je nastajal polnih 26 let. Od tedaj, ko je umrla Strina pa do tedaj, ko je umrl Marsel. Svoj fokus usmerjam v raziskovanje duha-duše-misli-srca in se poglabljam v svetove onkraj (zame izredno omejenega) človeškega uma. Neverjeten spomin, sposobnost v sanjah videti prihodnost in fascinacijo prehodov v druge dimenzije sem zaradi strahu in sramu, “kaj bodo rekli drugi”, skrivala do l. 2023, ko se je zgodil grozljiv umor. Bolečina ob izgubi mojega ljubega nečaka, ki je kot eden redkih vedel za mojo skrivnost in ki sem mu dva tedna pred srhljivo smrtjo obljubila, da bom “nikoli dokončano knjigo čudežev” po 26. letih pisanja končno le dokončala, me je pahnila v brezno blodnjav razpetih med življenjem in smrtjo.
Moreč misterij nečakove mučeniške smrti se je s pomočjo pisanja in pogovorov z ljubim Marselom, transformiral v osvobajajoče sočutje – v spoznanje in prepričanje o najvišji obliki ljubezni do vseh in vsakogar: vsi smo eno, vse je eno …
