Me ljubi ali ne ljubi?

Ljubi, ne ljubi, ljubi, ne ljubi…

Le kdo se ne spomni dileme, ki nas je vse kdaj mučila?

Nekatere nekajkrat, večino pa celo (pre)mnogokrat.

In na milijone jih to muči tudi sedaj, prav zdaj, ta hip…

Nekaj dni nazaj, sem se glede tega “razsvetlila”. Zapis bo dolg, ker si želim razložiti nekaj tako revolucionarno logičnega, preprostega in resničnega, da me bodo zaradi tega nekoč predlagali za Nobelovo nagrado.

A da to razložim, moram po korakih…

Ko bo človeštvo dojelo in zaživelo, kar bom skušala razložiti tu, bo namreč konec strahu, sovraštva in vojn.

Pa konec nesrečnih zvez in neizpolnjenih zakonov, družinskega nasilja in kriminala.

Preden nadaljujete z branjem, pokažite na nekaj s svojim kazalcem.

Roko ustavite v zraku in si jo dobro oglejte.

Kam so obrnjeni prsti?

Je en obrnjen v smer, kamor merite, trije prsti so pa obrnjeni nazaj, k vam?

Medtem, ko z enim “streljate” drugam, proč od sebe, “streljate” s tremi nazaj, vase.

Tisti, ki si je izmislil rek “vse se plača, vse se vrača”, je to očitno vedel.

In kaj imajo sedaj vsi ti prsti z začetnim “me ljubi, ne ljubi”?

Veliko.

Ko se sprašujemo, ali nas ima ta ali oni človek rad, so bolj kot njegova čustva do nas, pomembne naše lastne emocije in NAŠ odnos – do te osebe, še bolj pa do NAS samih.

In tu, ravno tu ga (skoraj že kolektivno) najbolj biksamo!

Trgamo marjetice, točimo bridke solze in ihtimo “me ljubi… ali ne ljubi?” namesto da bi sledili trem prstom in se spraševali:

“Ga/jo ljubim… ali ne ljubim? Ja ali ne?”

Razlika je enormna!!!

V hipu postane vse bolj jasno, v hipu je tudi vse lažje, saj lažje in prej ugotovimo, kaj čutimo mi.

“Ne, pa ni… saj sploh ne vem, kaj čutim, kaj si želim” boste rekli mnogi.

O tem vam govorita oz. vas sprašujeta druga dva, v vas same obrnjena prsta.

Prstanec pravi:

“Se sploh ljubim? Se ljubim… ali ne ljubim?”

Če niti tega ne veste, potem je čas za mezinček, ta najmanjši nazaj v vas obrnjen prst, ki sprašuje:

“Kaj si želim? Kaj sploh rabim?”

Na to ve odgovoriti vsak, tudi otrok, kajne?

Recimo, da ste v partnerski zvezi nezadovoljni in da vam gre partner že krepko na živce. Obsojate ga, krivite za to in ono, gojite zamere, sikate nanj, se mu izmikate in še kaj.

On pa vam užaljeno, prizadeto ali jokavo zatrjuje, da vas ljubi, da se trudi in da več ne ve, kaj naj naredi, saj da ste večno nezadovoljni. Silite se v odnos in vztrajate v zvezi, ker “pravi, da vas ljubi… ker je dober partner… ker je skrben starš… ker plačuje položnice… ker pred starši/otroci/sosedi/sorodniki igrate takšno ali drugačno igro srečnega zakona”.

Zaglejte se v tri v vas same obrnjene prste in se vprašajte:

Ga/jo ljubim ali ne ljubim?

Se ljubim?

Kaj si želim/rabim?

Če partnerja ne ljubite, potem se svojemu slabemu počutju in nezadovoljstvu ne čudite. Partner se bo lahko postavil na glavo za vas, pa vam bo to kaj malo pomenilo in lahko vam bo trgal zvezde z neba, pa tega še opazili ne boste.

Če sami sebe ne ljubite, potem vas ne more osrečiti nihče drug, pa naj se ta trudi kolikor se hoče. Še huje: če ne ljubite sami sebe, potem vas nič zunaj vas ne more zares osrečiti – niti bogastvo, niti sanjski partner, niti slava ali nepopisen uspeh. Človek, ki se nima rad, je preluknjan kot cedilo: vlivajte vanj kar in kolikor želite, dajajte mu kar hočete, pa bo večno prazen.

Če ne veste, kaj rabite/želite, potem ste kot čoln brez vesla, prepuščeni na milost in nemilost reki življenja, da vas meče in obrača kakor pač pride.

Ta tri vprašanja so tista, ki so ključna za vsak odnos.

Tista marjetica z “me ljubi, ne ljubi…” ima mnogo manjšo vrednost, kot si mislimo.

In mnogo manjšo vrednost od treh, nazaj k nam obrnjenih prstov.

Dokler se ne zavemo njihovega pomena, smo magnet za trpljenje in privlačimo nasilje, nezvestobo, žalost, nezadovoljstvo, težave in pomanjkanje.

Pa ne samo v ljubezni – povsod!

Naučili so nas kazati s prstom, prelagati odgovornost (tudi za ljubezen) in odvračati pozornost proč od bistvenega (trije prsti obrnjeni v nas) – a ne nasedajmo več.

Ljubezen, mir, blaginja in razsvetljenje se ne pretakajo po iztegnjenem kazalcu.

Najdemo jih v onih treh pokrčenih prstih, ki so obrnjeni nazaj k nam.

“Pomagaj si sam in pomagal ti bom” je rekel Bog, usmeril kazalec in ustvaril Adama…