Vsak od nas nekaj obvlada in ni ga človeka, ki bi nas nečesa ne mogel naučiti.
Ko počnemo, kar imamo radi in v čemer smo najboljši, se to odraža na nas in okolici.
Žarimo in to kar izžarevamo prenašamo na druge.
Naše zadovoljstvo, uspeh in veselje se pomnoženo širijo in pospešeno vračajo.
Človek ki ljubi kar počne in ki dela kar najbolje obvlada, je deležen blagoslovov neštetih oblik.
Ko se življenje zatika, ko nič ne gre kot bi si želeli in ko se zdi, da se vse ruši, je to zato, ker pozornost usmerjamo v naše slabosti, tja, kjer ne blestimo in v tisto, česar nas je strah ali sram.
Vse, čemur posvečamo pozornost, postaja večje in če je to neka naša hiba ali slabost, si točno to, česar nas je sram in čemur bi se radi izognili, priklicujemo ter povečujemo.
S tem nižamo svojo frekvenco in mažemo svojo življenjsko esenco.
Izredno malo je ljudi, ki bi se posvečali temu, kar je lepega in dobrega v njih, na njih in okoli njih – večina se ubada s tistim, kar jih moti, plaši, boli, jezi ali žalosti, torej s tistim, kar jih blokira.
Za življenje v harmoniji, obilju in sreči se je nujno potrebno (s)poznati.
Ne s sosedom, ubadati se je treba s samim seboj.
Potopiti se vase, v svoje lastne globine, je nekaj najtežjega in zahteva pogum, odločnost ter vztrajnost.
In tu, točno tu ti lahko pomagam jaz.
Sem mojstrica poglabljanja v najbolj skrite, odmaknjene in neznane kotičke človeške notranjosti.
Pomagam ti najti, odkriti in razumeti samega sebe.
To, kar čutiš.
To, kar slutiš.
Dotaknem se te tam, kjer najbolj boli – a tako, da te ne zaboli.
Pokažem ti pot, ki sem jo sama že večkrat prehodila in za katero z gotovostjo trdim, da vodi tja, kamor si vsi želimo: v obilje vsega dobrega.
Ali veš, kaj najbolje obvladaš?
Kaj te najbolj osrečuje?
Ali to, v čemer si najboljši/a ali najsrečnejši/a tudi delaš?
In ali iz tega tudi živiš, se s tem preživljaš?
Česa se bojiš, pred čim (ali kom) bežiš?
Kaj te (pri samem sebi) moti, česa se sramuješ, kaj prikrivaš/skrivaš?
Ali to kar imaš in znaš deliš ali podarjaš?
Če ja – kaj je to?
Če ne – zakaj ne?
Na prvi pogled knjižica za otroke, v resnici pa vse kaj drugega. Gre za pripoved o Duhovni rasti, ki jo v zgodbi prikazujem s trnovo potjo. In o Notranjem glasu (v pravljici ima podobo prijaznega, dobrodušnega in nezmotljivo modrega starca), ki prebiva v vsakem od nas in ki ga (žal) vse preredko slišimo in mnogo premalo poslušamo.
Vzrok naše notranje gluhosti (in slepote) je v (pre)hitrem, (pre)lagodnem in duhovno razvrednotenem modernem, v zakone, religije in v denar ujetem življenju.
Knjiga je na voljo v nemškem jeziku.
Na prvi pogled knjižica za otroke, v resnici pa vse kaj drugega. Gre za pripoved o Duhovni rasti, ki jo v zgodbi prikazujem s trnovo potjo. In o Notranjem glasu (v pravljici ima podobo prijaznega, dobrodušnega in nezmotljivo modrega starca), ki prebiva v vsakem od nas in ki ga (žal) vse preredko slišimo in mnogo premalo poslušamo.
Vzrok naše notranje gluhosti (in slepote) je v (pre)hitrem, (pre)lagodnem in duhovno razvrednotenem modernem, v zakone, religije in v denar ujetem življenju.
Knjigo, ki je napisana po resničnih dogodkih in je polna čudežev, ljubezni, trpljenja in sočutja, posvečam Marselu, družini in človeštvu. Tako, kot sem pri svojih treh letih vedela, da bom pisala, vem sedaj to, da bo roman »Sovje noči« poletel po vsem svetu in bo po njem posnet tudi film.
Roman je nastajal polnih 26 let. Od tedaj, ko je umrla Strina pa do tedaj, ko je umrl Marsel. Svoj fokus usmerjam v raziskovanje duha-duše-misli-srca in se poglabljam v svetove onkraj (zame izredno omejenega) človeškega uma. Neverjeten spomin, sposobnost v sanjah videti prihodnost in fascinacijo prehodov v druge dimenzije sem zaradi strahu in sramu, “kaj bodo rekli drugi”, skrivala do l. 2023, ko se je zgodil grozljiv umor. Bolečina ob izgubi mojega ljubega nečaka, ki je kot eden redkih vedel za mojo skrivnost in ki sem mu dva tedna pred srhljivo smrtjo obljubila, da bom “nikoli dokončano knjigo čudežev” po 26. letih pisanja končno le dokončala, me je pahnila v brezno blodnjav razpetih med življenjem in smrtjo.
Moreč misterij nečakove mučeniške smrti se je s pomočjo pisanja in pogovorov z ljubim Marselom, transformiral v osvobajajoče sočutje – v spoznanje in prepričanje o najvišji obliki ljubezni do vseh in vsakogar: vsi smo eno, vse je eno …
